PREDSEDNIKI

ALBIN GROM (1973 – 1978)

Dne 6. januarja 1946 sem postal član PGD Padež. Takratno delo društva je bilo bistveno drugačno od današnjega. Imeli smo le dve ročni brizgalni in gasilski dom v precej manjšem obsegu kot danes. Takrat ni bilo nobenega drugega denarja kot prostovoljni prispevki. Vsi okoliški možje in fantje smo v razvojnih letih delali z zanosom. Pridružile so se nam tudi žene in dekleta. Najprej sem bil aktiven član, nato tajnik, zatem predsednik. Danes sem z 78 leti le podporni član društva.

V svojih aktivnih letih sem dobil več priznanj OGZ, nazadnje plaketo za 50 let prostovoljnega gasilskega dela.
Praporščak sem bil najmanj 10 let. Tudi moja dva sinova in ena hčerka so bili člani PGD Padež do odhoda od doma.

VALENTIN ČADEŽ (1978 – 1992)

Leta 1978 (12. februarja) so me izvolili za predsednika našega društva. Izvolili so tudi odbor, ki mi je zaupal, da bom društvo vodil karseda dobro. Vsi so stali ob mojih idejah. Vsi so mi zaupali in vsi so zagotavljali, da mora društvo ponovno oživeti. To se je uresničilo.
Vedeli smo, da društvo brez mladih ne pomeni nič, zato je bila naša prva naloga, da včlanimo čimveč mladine. Pri tem smo bili zelo uspešni. S pomočjo mladih in starejših članov sem se veselil vsakega srečanja in vsake seje.
Takoj smo si zadali program dela. Rekli smo si, da mora najprej zaživeti operativa. Potrebno je bilo izboljšati kakovost administrativnega dela. V program smo zapisali, da obnovimo in olepšamo dom – dokončamo notranje prizidke, orodjarno, sejno sobo in zunanji omet. Vse to smo naredili s pomočjo naših članov in z lastnim denarjem. Zagnanost je naraščala in kmalu smo zgradili plesišče, ker imamo vsako leto veselico ob žegnanju sv. Jakoba, ko tudi dobimo del dohodka za naše delovanje.
Moje največje doživetje je bilo leto 1981, ko smo nabavili terensko vozilo »UAZ«. Rekli smo, da brez takšnega avtomobila operativa ne more biti uspešna. K temu je OGZ prispevala 7.500, društvo pa 7.500 din.
Ob tem se moram zahvaliti predsedniku OGZ Radu Božiču, žal pokojnemu, in seveda vsem našim članom in vsem vaščanom, da smo lahko zbrali toliko denarja. Za vse to uspešno obdobje se zahvaljujem vsem našim članom in vaščanom, ki so pripomogli k tako uspešnemu napredku našega društva, v obdobju mojega predsedovanja pa bi posebno pohvalil blagajnika Cirila Jamška in Franca Hrovata.
Veliko dela, raznih proslav, povork, obletnic in še marsičesa nisem opisal. Če bi to storil, bi gotovo lahko izšla cela knjiga.
Ob koncu bi rad rekel, da sem prešerno vesel, da smo s tako maloštevilnim članstvom v tako odročnem kraju naredili to, kar smo. Sedaj opravljam dolžnost podpredsednika in z veseljem hodim na seje predvsem zato, ker dobro delajo mladi, ki sem jih tako spodbujal k predanemu gasilstvu. Predsednik sem bil 14 let in ni mi žal, saj je društvo po mojem predsedovanju zelo uspešno.
Našim članom in vodstvu želim še naprej mnogo uspeha in čimmanj požarov ter dobro vodenje društva.

ENGELBERT ZAVRŠNIK (1992 – 1997)

Cenjene bralke in bralci!
Z nekaj skromnimi vrsticami bi rad predstavil delovanje društva v mojem mandatu.
Ob mojem prevzemu funkcije smo se lotili dela z vso zagnanostjo, seveda s podporo društvenega kolektiva. Nadaljevali smo dela pri urejanju doma. Naredili smo streho na prizidku, povečali in uredili sanitarije, obnovili kuhinjo, opremili sejno sobo, zamenjali smo vhodna vrata, zgradili stopnišče v kletne prostore, namestili smo fasado na prizidek in prepleskali fasado starega dela doma ter namestili fresko sv. Florjana.
Uredili smo prepis zemljišča, kjer stoji dom, v zemljiško knjigo, kajti dotlej je obstajala samo darilna pogodba z Brlogarjevim. Razširili in asfaltirali smo cesto mimo gasilskega doma.
Operativa je imela vaje in se udeležila nekaj tekmovanj, vedno pa smo bili pripravljeni ob napadu ognjenega petelina.
Zdi se mi pomembno, da smo uspešno pridobivali nove člane, in vesel sem, da se ekipa še povečuje, da se usposablja in dosega lepe uspehe na tekmovanjih. To nam je v ponos.
V mojem mandatu smo praznovali tudi 60 let društva in dobili upravičene pohvale.
V zadovoljstvo mi je, ker novi odbor še naprej dobro vodi društvo in se ustvarjajo nove vrednote.

JOŽE VODIŠEK (1997 – 2008)

70 LET HUMANOSTI IN RAZVOJA
Dober gasilec je lahko le človek, ki bližnjemu pomaga ne glede na materialne dobrine, priznanja ali zahvale, ki jih bo zato dobil. To je humanitarna dejavnost, ki temelji na prostovoljni osnovi. V Padežu je takšnih ljudi dovolj, kar se kaže od ustanovitve društva do sedaj, ko praznujemo 70-letnico obstoja. Omejil se bom na zadnjo desetino tega časa in predstavil kratek pregled delovanja. V zadnjih letih se je članstvo precej povečalo, kar nam je omogočilo intenzivno delovanje na vseh področjih. Leta 1999 smo pridobili novo gasilsko vozilo. Pri njegovem nakupu so nam pomagali Občina Zagorje, GZ Zagorje in krajani s svojimi prispevki. V tem času smo tudi posodobili gasilno in ostalo opremo v društvu in preuredili gasilski dom. Odkupili smo zemljišče, kjer naj bi bila garaža in gasilsko-športni poligon. Sestavili smo gasilske tekmovalne ekipe v vseh starostnih kategorijah in prvi pokali so že naši. Letos nas najbolj veselijo pionirji, ki so se uvrstili na državno tekmovanje. Mladina je najpomembnejša struktura vsake skupnosti, saj so tisti člen, ki zagotavlja obstoj in razvoj društva. Vsako delovanje pa je povezano s financami in to pri nas rešujemo s prostovoljnim delom na prireditvah in družabnih srečanjih, pri čemer pa nam v veliki meri pomagata GZ Zagorje in Občina Zagorje na čelu z županom Matjažem Švaganom, ki ima velik posluh za gasilce ter skladno s tem usmerja vodenje in delo občine. Ko vse skupaj združimo, pa vidimo, da so lahko pogoji še tako dobri, a ne pomenijo nič, če v miselnosti ljudi ni prisotna zavest o pripadnosti skupnosti. Nobeno vodstvo ni tako sposobno, da bi lahko toliko ustvarilo samo, najpomembnejši so ljudje – članice in člani, ki vsako zamisel in nalogo rešijo in udejanjijo na najboljši možen način.
Ob koncu se moram zahvaliti vsem našim članicam in članom ter krajanom in vsem, ki nam na kakršenkoli način pomagajo, da skupaj krojimo razvoj in delovanje društva PGD PADEŽ. Ob jubilejnem letu, ko slavimo 70-letnico delovanja, pa vsem čestitam ter še naprej želim veliko uspehov, druženja in žive zavesti o pripadnosti padeškim gasilcem.

PETER ODLAZEK (2008 – 2013)

Vodenje društva mi je bilo zaupano na občnem zboru 16. 2. 2008. S 23 leti sem postala najmlajši predsednik društva in še danes ne vem, če sem se takrat sploh zavedal, pred kakšen izziv sem bil postavljen. V prvem letu je bilo potrebno izvesti nekaj vzdrževalnih del na gasilskem domu in okolici. Izvedli smo odvodnjavanje gasilsko-športnega poligona in pričeli razmišljati, kako bi veselico prestavili na poligon in sobotni termin. Na Gasilski zvezi Zagorje nam je uspelo pridobiti 10.000 evrov za obnovo gasilskega doma, tako da smo pozimi intenzivno snovali načrte, kaj je potrebno na domu zamenjati in kako pridobiti manjkajoča sredstva. V aprilu leta 2009 smo pričeli z intenzivno obnovo gasilskega doma. Zamenjali smo celotno leseno konstrukcijo strehe s kritino, zamenjali vsa okna in vrata, dozidali sanitarije in izdelali izolacijsko fasado. Hkrati smo na poligonu izdelali razsvetljavo z osmimi halogenskimi reflektorji. Vrednost vseh del je bila ocenjena na 60.000 evrov, vloženih pa je bilo blizu 2000 prostovoljnih ur. Prav na pobudo gasilskega društva je Občina Zagorje takrat modernizirala cesto od ”Tckovga” hriba do gasilskega doma. Tako da je bilo na otvoritvi julija istega leta zares slovesno in veselo. Kmalu po tej veliki obnovi smo pričeli z vključevanjem novega gasilskega vozila v plan opremljanja Gasilske zveze Zagorje. Poslanih je bilo kar nekaj dopisov za čim prejšnjo nabavo, kajti naša dotedanja oprema je bila povsem neprimerna za opravljanje operativnega dela. V letu 2011 smo na našo pobudo zgradili javno razsvetljavo v okolici gasilskega doma in nanj priključili tudi razsvetljavo poligona. V letu 2012 smo na terasi poleg gasilskega doma pozidali garažo, v kateri je prostor dobil kombi in lepo urejena garderoba osebne zaščitne opreme. V obdobju 2008-2013 nam res ni uspelo izvesti nabave orodnega vozila, smo pa uspeli privarčevati velik del sredstev zanj. Ravno tako smo v tem obdobju dopolnili vso manjkajočo osebno zaščitno opremo. Na gasilski dom je bila nameščena elektronska sirena, ki je zaradi novega zvoka terjala kar nekaj časa, da smo se navadili nanjo. Organizirali smo še srečanje veteranov pobratenih društev, orientacijsko tekmovanje, operativno vajo članic gasilske zveze in štiri izlete. V petih letih smo organizirali oz. sodelovali na 44 prireditvah, 31 članov je opravilo različne tečaje in usposabljanja, tekmovalne ekipe so se udeležile 112 tekmovanj v različnih kategorijah in v društvo prinesle kar 50 pokalov. Ob takšnem delu in uspehih celotnega članstva mora človek enostavno biti zadovoljen in upravičeno ponosen. Lahko rečem, da je društvo sledilo razvoju ter se uspešno spopadalo z novimi izzivi. Ne pozabimo, da je bilo to obdobje čas največje gospodarske krize po 2. svetovni vojni. Mi je pa ob koncu mandata pošla energija, zato sem bil izredno zadovoljen, da je bil na občnem zboru leta 2013 izvoljen nov predsednik Branko Zupanc. Izžareval je novo energijo, idej mu ni manjkalo, tako da sem takoj vedel da se bo društvo razvijalo in raslo naprej na vseh področjih. In danes sem še bolj ponosen, da se v teh predvidevanjih nisem zmotil.

BRANKO ZUPANC (2013)